Kaj je povišan krvni pritisk

O zvišanem krvnem tlaku govorimo, ko ta preseže mejno vrednost 140/90 mmHg. Arterijska hipertenzija je diagnoza, ki jo ima že vsak drugi Slovenec. Gre za kronično bolezen žil, ki povzroči povišanje krvnega tlaka, ta pa je zdravju škodljiv. V tem primeru govorimo o nastanku srčno-žilnih bolezni, kot so srčni infarkt, možganska kap, anevrizme.

Kaj je krvni tlak?

Naše srce potiska kri po telesu skozi labirint žilnega sistema, ki ga sestavljajo arterije, arteriole, kapilare in vene. Kri pritiska na stene žil in sila, ki jo pri tem ustvari, se imenuje krvni tlak. Zgornja vrednost krvnega tlaka predstavlja sistolični krvni tlak, to je tlak, ki se ustvari, ko srce iztisne kri v aorto, spodnja vrednost pa predstavlja diastolični krvni tlak, ki deluje na žilne stene, ko se srce sprosti.

Nevarnost povišanega tlaka

Ljudje z visokim krvnim tlakom pogosto sploh nimajo težav. Včasih se lahko pojavi glavobol, morda omotica, motnje vida, vendar nič hujšega. Vendar pa dolgotrajno lahko povzroči nepopravljive okvare na telesnih organih. Hipertenzija namreč neposredno poškoduje žile v telesu in tako vpliva na funkcije organov, katerih žile so prizadete. Višji je krvni tlak, večjo škodo naredi našemu telesu. Nekontrolirana hipertenzija vodi v:

• srčni infarkt ali možgansko kap (visok krvni tlak namreč povzroča otrdevanje in zadebelitev žilne stene-aterosklerozo),
• anevrizma (pritisk na žilno steno povzroča oslabitev stene, kar vodi v anevrizmo-razširitev žilne stene, razpo te je smrtno nevarno stanje)
• srčno popuščanje (srčna mišica pri ljudeh z visokim krvnim tlakom potiska kri po telesu proti večjem uporu, kar vodi v oslabitev srčne mišice, ki začne popuščati)
• kronično ledvično bolezen
• okvare vida
• težave s spominom in koncentracijo.

Kako lahko sami vplivamo na krvni tlak

Primeren življenjski slog je temelj za preventivo in zdravljenje arterijske hipertenzije. Z ustreznimi nefarmakološkimi ukrepi lahko učinkovito preprečimo ali odložimo razvoj hipertenzije, nadziramo krvni tlak pri že razviti hipertenziji in omogočimo zmanjšanje odmerkov zdravil za zdravljenje hipertenzije pri težjih oblikah. Poleg tega pa ustrezen življenjski slog ne vpliva pozitivno le na krvni tlak, temveč pomembno prispeva tudi k izboljšanju drugih srčno-žilnih dejavnikov tveganja in bolezni. Dejstvo je, da ljudje še vedno premalo upoštevamo navodila o zdravem življenjskem slogu, saj se pogosto ne zavedamo dovolj, kako nevaren je v resnici visok krvni tlak. Sami lahko na višino krvnega tlaka vplivamo z naslednjimi ukrepi:

1. OMEJITEV SOLI. Ljudje povprečno na dan zaužijemo več kot 10g soli. Z omejitvijo vnosa soli na 5 g dnevno se krvni tlak pri osebah z normalnim krvnim tlakom zniža za 1-2 mmHg , pri bolnikih s povišanim krvnim tlakom pa za 4-5 mmHg. Priporočljiv vnos soli dnevno je tako 5-6g.
2. ZMERNO UŽIVANJE ALKOHOLA. Tako kot velja za sol, je tudi razmerje med količino zaužitega alkohola, višino krvnega tlaka in pojavnostjo hipertenzije, linearno. Priporočljiv vnos alkohola dnevno je največ 20-30 g, in ne več kot 120 g v enem tednu za moške, za ženske pa ne več kot 10-20 g alkohola dnevno, tedenski vnos pa naj ne bi presegal 80g.
3. ZDRAVA PREHRANA. Vsi vemo, da je uživanje zelenjave, vlaknin, polnozrnatih žit, beljakovin rastlinskega izvora z majhno vsebnostjo nasičenih maščob in holesterola, mlečnih izdelkov z nizko vsebnostjo maščob, priporočljivo in zaželeno. Sveže sadje je zdravo, vendar je potrebna previdnost pri osebah s čezmerno telesno težo, saj lahko vnos prevelike količine svežega sadja zaradi visoke vsebnosti ogljikovih hidratov vodi v povečanje telesne teže.
4. NADZOR TELESNE TEŽE. Z zmanjšanjem telesne teže se zniža tudi krvni tlak. S povprečnim znižanjem telesne teže za 5,1 kg se krvni tlak zniža za 4,4 mmHg. Priporočljivo je, da osebe z normalnim krvnim tlakom vzdržujejo primerno telesno težo (ITM okoli 25m/kg²), in obseg pasu manj kot 102 cm za moškega in manj kot 88 cm za ženske, saj s tem preprečijo razvoj hipertenzije.
5. REDNA TELESNA AKTIVNOST je zelo pomembna za preprečevanje in zdravljenje hipertenzije , vpliva pa tudi na zmanjšanje srčno-žilnega tveganja in umrljivost. Z redno telesno dejavnostjo se krvni tlak v mirovanju zniža za 3,0/2,4 mmHg, pri osebah s hipertenzijo pa za 6,9/4,9 mmHg. Priporočljiva je minimalna30-minutna dnevna telesna dejavnost zmerne stopnje, npr. hoja, tek, kolesarjenje, plavanje.
6. OPUSTITEV KAJENJA. Kajenje in pasivno kajenje sta pomembna dejavnika za nastanek srčno-žilnih bolezni. Kajenje okvari žilno steno in s tem prispeva k razvoju visokega krvnega tlaka. Opustitev kajenja je verjetno najučinkovitejši nefarmakološki ukrep za zmanjšanje srčno-žilnih bolezni, vključno z možgansko kapjo, srčnim infarktomin periferno arterijsko boleznijo.

Hipertenzija v otroštvu

Zmotno je prepričanje, da je hipertenzija le bolezen odraslih. Primarna (esencialna) arterijska hipertenzija je v otroštvu večinoma blaga. Hujše oblike arterijske hipertenzije pa pogosto odkrijemo pri otrocih, ki imajo sekundarne oblike arterijske hipertenzije, običajno zaradi okvar ledvic, žlez z notranjim izločanjem ali srčno-žilnimi obolenji. Dejavniki tveganja za nastanek primarne hipertenzije so enake, kot pri odraslih: prekomerna telesna teža, prekomerno uživanje soli, stres, premalo telesne aktivnosti.

POMEMBNO:

Kar 80% zaužite soli predstavlja t.i. »skrita sol«. Odsvetujemo dosoljevanje, uživanje slane in procesirane hrane. Vendar je potrebo upoštevati še morebitno prisotnost drugih dejavnikov tveganja, pridružene bolezni ter prizadetost organov.